Kaj neki imajo opraviti mesta v Alpah s trajnostnim razvojem Alp - saj vendar sploh ne sodijo zraven!?

Torej se vpraxzajmo: Kaj so Alpe? V evropski zgodovini obstajata dve veliki, klasixyni predstavi o Alpah: Alpe kot "montes horribiles", torej straxzne, grozne gore, predstava, ki so si jo izmislili rimski pisci in je prevladovala vse do 18. stoletja, in Alpe kot "idila", kot bukolixyna harmonija xyloveka in narave, ki so si jo izmislili romantiki ob koncu 18. stoletja in je bila odloxyilna vse do leta 1980. V zadnjih letih se je zaradi unixyevanja narave zaxyela ta predstava o idili sesipati. Sedaj se glasijo gesla: "Alpe pred zlomom", "Gora ne klixye vexy, temvexy prihaja", "Gora krixyi, ni vexy zdrava", "Alpe propadajo"; v podobi Alp kot ekoloxzke zastraxzujoxye predstave pa se vedno znova oglaxza stara predstava o Alpah kot "montes horribiles".

Vse te predstave o Alpah, v katerih mest enostavno ni, so popaxyene predstave, ki so nastale v mestnih izobraxwenskih krogih, dalexy proxy od Alp. Italijanski kolegi bi to izrazili xze dosti bolj jasno: v teh popaxyenih predstavah se odraz a naxyin, kako so evropska mesta kolonizirala Alpe!

In kaj torej so Alpe? Alpe so podexwelska regija, v kateri mesta sicer tradicionalno niso bila niti posebno velika, niti posebno gosto posejana, vendar so v zgodovinski preteklosti tudi mesta v veliki meri ta prostor sooblikovala. V tem smislu so mesta neloxyljivi del Alp in Alpska konvencija je s svojo doloxyitvijo meje to nedvoumno potrdila. In vendarle xze ostaja kanxyek dvoma. Tam, kjer ima Alpska konvencija konkretno vsebino, v protokolih, so v ospredju "podexwelske" teme, mesta pa se kot vsebina protokolov sploh ne pojavljajo. V tem oziru so za politiko oxyitno xze bile odloxyilne napaxyne predstave o Alpah.

In kaj je mesto? V Evropi pomeni industrializacija rast mest, pri tem pa se mesto postopno razkraja, kar velja tudi za Alpe: v prvi fazi, fazi urbanizacije, moxyno raste staro mestno jedro in dobiva povsem novo strukturo. V drugi fazi, suburbanizaciji, pa rast prehaja na obrobje mesta, kjer nastajajo povsem nova in velika stanovanjska in industrijska obmoxyja. V tretji fazi, periurbanizaciji ali dezurbanizaciji, raste med drugim blixwnja okolica mest, kjer se kmexyke vasi spreminjajo v spalna naselja. Zato bi bilo danes bolje, xye bi namesto o mestu govorili o "mestni regiji" ali "aglomeraciji".

In kakxzna sta sedaj vloga in rang mesta oziroma aglomeracije v alpskem prostoru? Odgovor na to vpraxzanje ni lahek, ker vsaka drxwava doloxya druge vrednostne pragove in postavlja meje drugaxye.

Zato bomo napredovali postopno: XYe postavimo mejno vrednost 10.000 prebivalcev kot najmanjxze xztevilo za mesto, potem je bilo leta 1991 v Alpah 195 mest in je v njih xwivela tretjina celotnega prebivalstva Alp!

XYe sexztejemo vse obxyine, ki so v osmih drxwavah z delom alpskega ozemlja klasificirane kot aglomeracije (kar je eden mojih xztudentov, Kirk Ingold, s trudapolnim natanxynim delom opravil kot izpitno nalogo), potem dobimo malo manj kot 900 obxyin, v katerih je na samo 12 % povrxzine Alp leta 1991 xwivelo 44 % celotnega prebivalstva Alp.

Mimogrede povedano, najvexyja aglomeracija alpskega prostora je Grenoble s priblixwno 415.000 prebivalci, dalexy za njim je na drugem mestu aglomeracija Innsbruck (250.000 prebivalcev), potem Bozen in Trient (dobrih 200.000 prebivalcev), na petem mestu potem sledi Celovec s skoraj 150.000 prebivalci.

XYe izhajamo od domneve, da mora imeti aglomeracija, ki naj bi imela evropski pomen, vsaj pol milijona prebivalcev, lahko ugotovimo, da tega praga ne dosega niti ena od alpskih aglomeracij - oxyitno Alpe na tej ravni v Evropi ne igrajo nobene vloge!

Toda vrnimo se k mestu in vlogi urbaniziranih obmoxyij v Alpah. Po mojih izraxyunih na podlagi analize 45 % alpskih obxyin sta leta 1990 xwiveli dve tretjini alpskega prebivalstva v urbaniziranih regijah, te pa so znaxzale priblixwno 40 % celotne povrxzine Alp.

Po izraxyunu na podlagi definicije OECD za "podexwelski prostor" danes xwivi 62 % alpskega prebivalstva v urbaniziranih regijah na 28 % povrxzine Alp.

Ne bi vas dolgoxyasil z interpretacijo in oceno teh izraxyunov, xyisto enostavno bi jih povzel takole: kar se tixye povrxzine so danes Alpe xze vedno nedvoumno podexwelski prostor, toda prebivalstvo - in s tem gospodarstvo - ima vexyinoma xwe mestni pexyat, pri xyemer - glede na izraxyun - vrednosti nihajo med 50 in 66 %.

Za trajnostni razvoj Alp ima ta morda presenetljivi rezultat pomembne posledice:

1. Ker mora trajnostni razvoj izhajati od prizadetih ljudi in ker xwivi vexyina prebivalstva v urbaniziranih regijah, gre alpskim mestom xwe zgolj zaradi kolixyinskih vidikov vodilno mesto pri uresnixyevanju trajnosti.

2. Ta kolixyinski vidik pa je treba dopolniti s kakovostnim: V alpskih mestih se koncentrirajo storitve in izobraxwevalne funkcije z veliko vrednostjo, kot inovacijski centri imajo velik pomen za trajnostni razvoj celotnega alpskega prostora. Predpogoj je seveda, da se ti storitveni obrati in izobraxwevalni centri ukvarjajo z aktualnimi problemi Alp, da se xyutijo odgovorne za Alpe kot celoto - xyasar pa danes ni ali se pojavlja xzele v zametkih.

Na tem mestu bi xwelel navezati na misel Wallixzkega etnologa Thomasa Antoniettija: Predstava o Alpah kot zgolj podexwelskem prostoru s srexynimi kravami in planxzarji je popaxyena predstava. Izrinila je iz zavesti dejstvo, da so v Alpah vedno bili prisotni tudi elementi visoke kulture, vezani na samostane, trgovska mesta, sedexwe knezov in xzkofov ali na rudarstvo, in da so imeli ti elementi visoke kulture trdno mesto v tradicionalni identiteti alpske regije. Navezovanje na to je danes moxwno in nujno. Zato so danes za uresnixyevanje trajnostnega razvoja zavestno potrebne tudi mestne inciative in impulzi, ne da bi to izkljuxyevalo podexwelske impulze. Osrednji izziv se pri tem glasi: Razmerje med mestom in podexweljem je treba spet oblikovati komplementarno, torej v vzajemnem dopolnjevanju in krepitvi.

To bi torej bil prispevek alpskih mest k trajnostnemu razvoju Alp. Toda pri tem se ne bi ustavil, kajti alpska mesta se morajo sama sooxyati tudi s xyisto posebnimi izzivi, namrexy na podroxyjih okolja, gospodarstva in kulture.

Pa zaxynimo z okoljem: vse klasixyne ekoloxzke probleme evropskih velemest, kot so onesnaxwenje zraka, vode in tal, hrup, neprepustno oblikovane povrxzine itd. imamo tudi v Alpah: xyeprav je xztevilo prebivalcev in motornih vozil bistveno nixwje kot v Porurju ali Berlinu, pa dosegajo obremenitve podobno visoke vrednosti - krivdo za to nosijo alpska topografija in pogoste vremenske inverzije. Tu je potrebna xyisto zavestna aglomeracijska politika, ki se lahko posluxwi mnogih elementov evropskih aglomeracijskih politik; gesla: reurbanizacija, torej ponovno ovrednotenje mestnega jedra, mexzana uporaba, izgradnja multifunkcionalnih struktur, krepitev javnega prometa, zgostitev in koncentracija naselbin namesto naselij enodruxwinskih hixz, ki poxwirajo velike povrxzine. Vse to pa seveda skrbno prilagojeno specifixynim topografskim razmeram Alp, ne zgolj kot prevzemanje tujih zgledov.

Kot drugo pride gospodarstvo: Skoraj vsa alpska mesta belexwijo v zadnjih desetletjih moxyno, stalno rast prebivalstva in dobro do zelo dobro gospodarsko rast - izjema so nekatera stara industrijska mesta s strukturnimi problemi in pexzxyica mest v srcu Alp, ki nimajo sodobne prometne povezave in so zato takorekoxy v slepi ulici. Kaj je vzrok za ta pozitivni gospodarski razvoj?

Prvixy: Porazdelitev lokacijskih ugodnosti in neugodnosti se je po drugi svetovni vojni moxyno spremenila, delno povsem sluxyajno, delno pa zaradi visoke ekoloxzke kakovosti in kakovosti prez ivljanja prostega xyasa se veliki prostori rasti - v nasprotju s prejxznjimi xyasi - sedaj nenadoma nahajajo v bljixwini Alp: München in Stuttgart v Nemxyiji, Lyon in Nizza v Franciji, Milano v Italiji. Sosednja alpska mesta imajo kot gospodarske lokacije od tega korist.

Drugi razlog za gospodarsko rast alpskih mest je decentralizacija gospodarskih lokacij ob velikih tranzitnih linijah, torej optimalna dosegljivost iz evropskih metropol, in nikakor ni sluxyaj, da so tri od xztirih najvexyjih alpskih mest prav ob Brennerski cesti (Innsbruck, Bozen, Trient)!

Z izgradnjo vseh prometnih poti in z vzpostavitvijo sodobnih telekomunikacij se razdalja med Münchnom in Innsbruckom ali med Lyonom in Grenoblom stalno manjxza, po drugi strani pa se relativno povexyuje razdalja Innsbruck - Ötztal ali Innsbruck - Sellrain; alpska mesta so vedno tesneje povezana z evropskimi mesti, vendar se pri tem povexyuje nevarnost, da bodo zanemarila ali povsem izgubila povezavo s svojo lastno regijo in z Alpami.

Te strukturne spremembe potekajo v zadnjih letih vedno hitreje in povzroxyajo popolno preoblikovanje alpskih mest: ta mesta nenehno izgubljajo funkcijo "sredixzxya" za svojo okolico, v vedno vexyji meri postajajo predmestje neke evropske metropole, s katero so vedno tesneje povezana tudi po plati dela. Negativni element teh strukturnih sprememb - ki ga gospodarska rast pogosto prikriva - je, da alpska mesta izgubljajo funkcije gospodarskega in politixynega odloxyanja. Trajnostni razvoj za alpska mesta pomeni premixzljen boj proti temu izgubljanju funkcije in pomena, s pomoxyjo gospodarske politike, ki se bo zavestno osredotoxyala na male in srednjevelike podjetnike, ki bo zavestno negovala in povexyevala pomen mesta za okolico in izgrajevala sistemska prepletanja z drugimi alpskimi mesti ("Omrexwje alpska mesta"). Osrednji element take gospodarske politike bi lahko bila politika cen zemlje: zaradi topografije je primernih lokacij malo, cene zemljixzxy so dostikrat astronomsko visoke. Namesto da bi prepustilo cene zemlje prostemu trgu, kar pomeni, da bodo podjetja od zunaj izpodrivala domaxya podjetja, bi mesto lahko razvijalo aktivno zemljixzko politiko (recikliranje industrijskih ledin, morebitna gradnja nad xweleznixzkimi postajami in cestami) in s tem odprla srednjim podjetjem vexyje moxwnosti za prihodnost.

Po podroxyjih okolja in gospodarstva smo sedaj prixzli do tretjega podroxyja trajnostnega razvoja Alp: kulture. Za alpska mesta je znaxyilna visoka poklicna mobilnost, znaxyilno je veliko xztevilo priseljencev, vendar so zanje znaxyilni tudi pojavi kot so anonimnost in razpad skupnih identitet in vrednot - podobno kot v vseh evropskih velemestih, xyetudi zaenkrat xze manj izrazito - smer razvoja je vsekakor podobna.

Na tem podroxyju gre za to, da bi ustvarili temelj za skupno ekoloxzko odgovornost vseh prebivalcev, tudi poklicnih migrantov, ki stanujejo v aglomeracijah. Za to pa je potrebna skupna kulturna identiteta, ki bi se po mojem mnenju morala opirati na dva stebra: prvixy na posebno zgodovino mesta in znaxyilnosti alpske regije, v kateri mesto lexwi, in drugixy na razsexwnost odprtosti v svet in na kulturne izmenjave, ki sta neodtujljivi lastnosti evropskih mest. Ta naloga ustvarjanja skupne ekoloxzke odgovornosti je po mojem osebnem mnenju med tremi nalogami najbolj pomembna in obenem najbolj texwavna.

Po odgovoru na vpraxzanje, kakxzne naloge imajo alpska mesta sprixyo trajnostnega celostnega razvoja Alp, smo sedaj torej odgovorili na vpraxzanje, kaj trajnostni razvoj pomeni za alpska mesta sama, in videli ste, da je to zelo velik izziv, ki pa je izredno pomemben za prihodnost alpskih mest in za prihodnost Alp kot celote. Zato izrecno pozdravljam pobudo "Beljak - Alpsko mesto leta 97" in xwelim vam in sebi, da bi prinesla pomembne vspodbude.

Nezaposlenost, zmanjxzevanje socialnih elementov, naraxzxyajoxyi rasistixyni konflikti - nisem preprixyan, da je na globalni ravni mogoxye najti smiselne rexzitve za te svetovne probleme, vendar pa vidim moxwnosti "spodaj", tam, kjer se sooxyamo s konkretnimi problemi in moramo iskati konkretne rexzitve. Preprixyan sem, da se z Alpsko konvencijo nakazuje moxwnost trajnostnega razvoja, ki je sicer xze zelo xzibka, toda v sebi nosi alternativo tako za globalizacijo, kot tudi za fundamentalistixyno zapiranje, alternativo, ki se obraxya k "Evropi regij". Seveda alpske regije tega ne morejo uresnic iti same, lahko pa dajo zaxyetno vspodbudo za tak razvoj v Evropi in tak razvoj podpirajo: Tako kot so v sedemdesetih in osemdesetih letih iz Alp prihajali bistveni impulzi za stalixzxye, da turizem po vsej Evropi in vsem svetu ne sme samo izkorixzxyati narave, temvexy da mora prevzemati tudi odgovornost za ekologijo narave, ki jo je xylovek spremenil, in kot so v osemdesetih in devetdesetih letih alpske tranzitne iniciative pokazale, da prinaxza promet velike probleme ne samo v Alpah ampak po vsej Evropi, kar je spet dalo pomembne pobude za bolj ekološ ko evropsko prometno politiko, prav tako bi lahko danes in v prihodnje Alpe z idejo Alpske konvencije za vso Evropo predstavljale zametek "Evrope regij", lahko bi spodbujale in krepile regijsko specifixyne trajnostne strategije.(dd)